Zakaj (jaz osebno) neizmerno uživam v “avtodomarstvu”?

Na uvodoma poudarim, da nikogar ne prepričujem, da naj postane avtodomar. In, da ni povezano z denarjem. Kot avtodomar sem se počutil tudi, ko sem komaj polnoleten predelal “katrco” v avtodom (odstranil zadnja dva sedeža in tja postavil odrezan jogi). Ali pa ko je bil avtodom navaden tovoren kombi. Ali pa z staro Ford Fiesto in šotorom. Zame je avtodomarstvo način potovanja in da, malo nomadske krvi pride prav.

Ker včasih je treba malo potrpeti; morda se pokvari vreme, morda je težko najti idealno mesto za parkiranje/kampiranje, morda je prepovedano uporabljati žar, morda so cene nenormalno visoke…

Samo tega je samo 1%! 99% pa je čistega užitka, sprostitve, druženja, spoznavanja novih ljudi in krajev, učenja, kvalitetnega časa z družino, vrhunski pogovori z ženo ali možem (ja, res 😀), vse kar rabiš pri roki na neverjetnih lokacijah in pa svoboda. Svoboda, da ni treba delati rezervacij, svoboda, da se zadnjo sekundo odločiš kam boš zavil; tam kjer so pač vreme in prijatelji. Svoboda, da ostaneš, če je v redu in svoboda, da greš naprej, če te kaj moti. Svoboda, da ostaneš doma, ker te ne obvezuje rezervacija. Svoboda, da je prav vsak vikend mini dopust, pa če greš tudi samo 10 km od doma. Svoboda, da greš lahko plavat, kolesarit, smučat, brat knjigo, družiti se s prijatelji, hodit po hribih, surfat na najlepše kraje v vseh letnih časih. In, da je vedno nekje sonce. In, da tudi če ga ni, ni nič hudega.

Morda lahko tolikokrat omenjeno svobodo bolje opišejo slike.