Nadzorovana Kitajska

Kitajska, plačevanje z prepoznavanjem obraza, nič več bencinskih skuterejv, vse gre na elektriko, prava Pekinška račka, popoln nadzor nad državljani…

Slovenci in Evropejci se večkrat pritožujemo nad kompliciranimi ukrepi za varovanje zasebnosti in zaščito osebnih podatkov. Tudi jaz sem med njimi, saj se mi zdi, da včasih res pretiravamo. Po obisku Pekinga sem drugačnega mnenja, ker sem se iz prve roke prepričal kako Kitajci nadzorujejo svoje državljane.

Ko smo prišli do našega hotela v Pekingu sem zraven opazil majhno trgovinico in ker je bilo vroče sem skočil po pijačo za našo skupino. Trgovinica je bila majhna, velika kakšnih deset kvadratnih metrov, police založene do stropa na sredi pa velika hladilna skrinja. Za skrinjo je na tleh spala starejša gospa za pultom pa je stregel starejši gospod. Kasneje sem ugotovil, da sta mož in žena in da tudi živita v tej trgovini, ki je bila odprta 24/7. Eden dela, drugi spi za skrinjo. (za skrinjo pa tudi je in se umiva). Že tukaj sem se ponovno opomnil, kako lepo je živeti v Sloveniji. Ko sem brskal po skrinjo za colo in pivom, sem opazil kako domačini plačujejo za blago. Ob blagajni je bila mini kamera in ko je lastnik obračunal nabavljeno, je stranka pogledala v kamero (face recognition) in plačilo je bilo izvedeno. In to je bila najmanjša trgovinica, kar sem jih videl na kitajskem. Kasneje sem izvedel, da kitajska vlada vse to spremlja in, da praktično za vsakega državljana ve kje se giblje v cca 20 minutnih intervalih. V enem od kitajskih mest vlada testira sistem rangiranja državljanov glede na to kje se gibljejo, s kom se družijo, kakšne filme gledajo in kakšne knjige berejo, kakšno hrano jedo itd. Če nimaš dovolj točk, ne moreš dobiti državne službe in določenih ugodnosti, ki jih nudi država. Pravi big brother is watching you sistem.

Spremljajo pa tudi turiste, že na ambasadi ti vzamejo prstne odtise in posnamejo obraz. Na prvem kitajskem letališču nismo več kazali potnih listov, samo še prstne odtise so nam jemali. Ko smo kupili karte za prepovedano palačo, smo za potrdilo dobili samo neko kodo po SMS. Ko jo je gospa na vhodu vpisala v računalnik, so se ji na ekranu pokazali potni listi cele skupine. Noro!

Po vsem tem nimam nič proti malo več birokracije, samo, da ni takega nadzora in izkoriščanja 😊