Po otokih Grčije

Potepanje po grških otokih, neokrnjena narava, druženje z domačini, kampiranje nekaj metrov od morja na peščenih plačah… Kreta, Naxos, Paros, Santorini, Kos, Rodos…

Zgodbe iz Naxos-a
Na Naxosu je bilo eno najlepših doživetij pri gostilni Kontos, kjer smo kampirali na peščenem prostoru takoj za morjem. Lastnik je dal pogoj, da vsak večer jemo pri njemu in istočasno povedal, da nima urejenih čisto vseh dokumentov za kamp. Policija da sicer ne komplicira, samo registrske tablice je treba odstraniti z avtodoma, ker se jim potem ne ljubi delati zapisnika in raje pridejo k njemu na kavo. In je tudi bilo.
Večerje so bile celo doživetje in ata Kontos je bil prava pojava, vse večere preživel za žarom. Vedno je bil spodnji majici in po umazaniji sodeč ni bila oprana celo sezono. Nikdar ga nismo videli brez cigareta v ustih, na cigaretu pa je bilo čudežno za celo dolžino pepela. Še danes ne vem kako mu je to uspelo. Ribe in kalamari z njegovega žara pa so bili tako odlični, da smo se vsak večer zasedeli ob hrani in kozarcu vina. Prvi dan nas je še čakal in stregel, že drugi dan pa name je prinesel ključe, povedal kjer je vino in naročil naj ugasnemo luči in zaklenemo gostilno ko bomo končali.
Naxos je znan tudi po neverjetno hitrem sončnem zahodu! V nekem trenutku je bilo sonce še nekaj dlani nad vodo, čez nekaj minut pa je že popolnoma zatonilo v morju.
Na Naxos smo vrnili še dvakrat in sicer na drugo stran otoka, kjer je bila čudovita peščena plaža, pri morju pa še nekaj dreves, kamor so se lahko parkirali trije kamperji. To je bilo pa tudi vse; na cca 10 km dolgi plači smo bili edini gostje. Vsak dan nas je obiskal starejši gospod z osličkom in nam prinesel sir in sadje, z nami posedel in poklepetal ter popil pivo (navadil se je na Laško). Debate so bile kar dolge, kar je še posebej zanimivo, ker ni govoril nobenega jezika razen Grščine, ki pa je nobeden od nas ni razumel. Pa smo se vseeno odlično razumeli 🙂
Naxos priporočam vsakemu, ki želi izkusiti prvinsko otoško Grčijo.